Tesna Notri Tesla Notri

Voznik ali le še (nevaren) potnik?

Vse pogosteje se sprašujem, kam se je izgubilo pravo novinarstvo. Ko govorimo o avtomobilskem svetu, ga je bilo vedno manj, kot kje drugje, saj je naše početje prepleteno s stalno promocijo avtomobilov, četudi jim rečemo preizkusi ali testiranje… Zadnje čase pa razmere postajajo neznosne, saj vse težje ločimo med tem, kaj je še ocenjevanje, razmišljanje, preverjanje dejstev, kaj pa navijaštvo in iskanje argumentov, ki to nikakor niso. Opažam, da imam opravka tudi med svojimi kolegi z vse več pravoverniki, ki preprosto in pravljično verjamejo v svoje sanje. Če so to sanje Elona Muska, ni nič narobe, če pa to postanejo sanje oblikovalcev javnega mnenja, kar novinarji vsekakor smo, potem so pred nami resne težave.

Premikanje ma milijone avtomobilov po vsem svetu s pomočjo baterij je blago rečeno bedarija, ki je nihče, ki ima kanček razuma in znanja o energetiki, baterijah, pogonih in avtomobilih ne more zavestno in racionalno podpreti, razen če za to nima kakšnega drugega ali drugačnega razloga. Ampak začnimo pri Elonu Musku in njegovem pomenljivem projektu Tesla. Kaj bi si o vsem tem mislil Nikola Tesla, tega ne moremo vedeti, lahko pa sklepamo, da bi znal odločno pojasniti vse pasti, napake in stranpoti, ki jih z baterijami gnani avtomobili nosijo s seboj. Morda bi prišel do kakšne druge, sprejemljive ideje, kdo ve? Naj se vrnem k Musku. V bistvu Musku sploh ne gre za električni pogon, pač pa za povsem nekaj drugega. Musk je, predvidevam, nahranjen z idejami Steva Jobbsa, želel ustvariti digitalizirano okolje premikajočih se potnikov v nekakšnih kapsulah, povezanih digitalno in omreženih z vsemi mogočimi podatki. Iz voznika je želel narediti potnika in svojega potrošnika, ki ga bo ponudil trgu osebnih podatkov avtomobilnosti. Potnika, ki bo navdušen nad še eno svojo digitalno napravo, tokrat v avtomobilu, v njem pa bo postal le še objekt, potrošnik in uporabnik. Med vožnjo bo brskal po internetu, se dopisoval s svojimi sledilci ali kot sledilec navdušeno gledal posnetke drugih, kupil kakšno malenkost, opravil nekaj službenih klicev ali pa preprosto zadremal… Za to Musk potrebuje samovozeči avtomobil in takšen avtomobil je lažje električen, kot pa z motorjem z notranjim izgorevanjem. Musku je vseeno za okolje in izpuste CO2, vseeno mu je tudi, kdo in na kakšen način proizvaja te baterije, vseeno mu je za to, kam bomo odvrgli vse te odpadke, ko bodo baterije izrabljene… Zanima ga le eno, njegova revolucija naše fizične mobilnosti.

In zaradi tega se čudim, kako lahkomiselno se je pol sveta obesilo na to Muskovo utopijo. Verjamem, da nas večina želi ohranjati svobodo gibanja z avtomobilom, svobodo odločanja in predvsem anonimnost našega početja. Že dolgo vsi vedo, kako upravljamo s svojim denarjem, s kom se pogovarjamo, kaj pišemo na internetu, ves čas smo pod digitalnim nadzorom, do zdaj smo ohranili le še dve anonimni svobodi –  gotovino in avtomobile. Z gotovino je vse težje, v mnogih državah jo želijo ukiniti in s tem povsem nadzirati posameznika in njegove finančne navade in opravila in s tem, ko smo osvojili mobilni telefon za svojo vsemogočo napravo, pa smo se odrekli tudi avtomobilski svobodi. Žal.

Ostaja vprašanje, kako se odzvati na Muskovo utopijo o samovozečih avtomobilih, kar bomo morda lahko v celoti izkusili čez 100 let, še kasneje ali sploh nikoli, kjer gre za nekaj pomembnih varnostnih elementov njegovega početja, kli ga nihče zares ne naslavlja. Čudim se, da se niti strokovnjaki, še manj pa oblast ukvarja s tem problemom. Nekaj malega pozornosti so vzbudili zgoreli električni avtomobili, še mnogo bolj nevarna pa je odsotnost razmisleka o nevarnosti upravljanja s digitaliziranimi kokpiti med vožnjo. Vem, o čem govorim. V svoji tridesetletni novinarski karieri sem preizkusil verjetno vsaj 2500 različnih avtomobilov, od majhnih preprostih in poceni do zmgljivih, prestižnih in zelo dragih… Ko sem prvič sedel v Teslo, sem se po nekaj ovinkih in križiščih vprašal, kako je mogoče, da so takšna vozila nadzorni organi sploh dovolili registrirati? Vožnja s Teslo je vožnja z ipadom. Vožnja s Teslo je smrtno nevarna vožnja. Vožnja na javni cesti naj bi bila vožnja z avtomatiziranimi gibi, ki se jih naučimo, si jih zapomnimo in potem avtomatiziramo… Več kot 100 let je avtomobilska industrija iskala boljše in bolj učinkovite rešitve za položaje stikal in ročic, s pomočjo katerih bomo vozili čim bolj avtomatično in tako vso pozornost lahko posvečali dogajanju na cesti okrog nas. Vsak delček sekunde, ko nismo osredotočeni na dogajanje okrog nas je lahko usoden. Se tega sploh dovolj zavedamo? Torej, vse v avtomobilu mora biti narejeno tako, da čim manj moti voznika pri njegovem osnovnem opravilu – vožnji. Tesla je tipičen primer tega, kar nikakor ne sodi v to kategorijo. Za vsak ukaz na velikem monitorju sredi vozila mora voznik tipkati po tipkovnici, aplikacijah, namišljenih stikalih… To velja tudi za vse funkcije, ki jih ostali avtomobili rešujejo s krožnimi stikali, gumbi, skratka pripomočki, ki jih lahko upravljate miže in brez pogleda proti njim… Preprosto, med vožnjo. Tega vsega v Tesli ni več. Čudim se, da nesreč s temi avtomobili ni še mnogo več, kajti odvračanje voznikove pozornosti, ko spremeni temperaturo v kabini ali najde kakšno drugo funkcijo, je zelo mamljivo in naenkrat se znajdete pri reševanju težav na vašem zaslonu, ne pa na cesti pred seboj.

Kljub temu so Tesle uradno dovoljene na evropskih cestah. Policija in zakonodajalci že desetletja preganjajo telefonski pogovor z aparatom v rokah med vožnjo, kar je prav, ni pa tega mogoče primerjati z nevarnostjo, ki jo povzorčamo sebi in okolici pri tem, kar počnemo s temi velikimi zasloni med vožnjo. Ker sem spoznal upravljanje teh naprav, me je strah vsake Tesle, ki se mi po cesti pripelje nasproti. Bogve, kaj voznik trenutno počne, namesto da bi vozil. In kar je najhuje, Elon Musk ga opogumlja, naj se čim več igra s to napravo in čim manj vozi, saj bo kmalu tako ali tako v njegovih avtomobilih le še potnik.

In temu trendu nasedajo tudi ostali. Celo številni evropski proizvajalci avtomobilov iz kokpitov ukinjajo stikala, ročke, krožne gumbe in jih nadomeščajo z vse večjimi ekrani na dotik. In s tem sledijo zgrešenemu vzoru, ki ga je postavil Musk, varuhi naše varnosti ne v Sloveniji, še manj pa v Evropi ali kje drugje se na to sploh niso odzvali in se še vedno ne odzivajo… Torej ugledni konkurentje z veliko znanja pri izdelovanju avtomobilov v strahu, da bodo zamudili digitalno tansformacijo voznikovega kokpita, počno isto usodno napako, ki jo je družba, verjetno brez zavedanja vseh pasti, ki jih prinaša, pri Tesli po pomoti ali namenoma spregedala… Skrajni čas je, da Muska naučimo izdelovati prave avtomobile. Če ga to v bistvu sploh zanima? Če ga ne, mu bi bilo pa to nevarno početje preprosto prepovedati. Kajti sicer res nima smisla, da se ukvarjamo z vozniki, ki telefonirajo med vožnjo, vozijo malce prehitro ali si niso pripeli varnostnega pasu.