Vernazza Prof. dr. Pietro Vernazza trdi, da korona virus ni zelo nevaren, predlaga prekuženost mladine in trdi, da križna imuniteta pomaga pri premagovanju epidemije.

Virus ni hujši od gripe, prekužiti je treba mladino

Začenja se vrhunec letošnjega poletja. V Švici ni vročine, saj poletne dni in noči vsak teden ohladi vsaj ena osvežujoča hladna fronta. Tudi v Sloveniji še ni pravega, vročega poletja. Korona virus je skoraj vsem postavil na glavo njihove potovalno počitniške načrte. V Sloveniji letošnje poletje oblikujejo turistični boni, ki polnijo Gorenjsko, Obalo in zdravilišča, v Švici je zvezna vlada Bundesrat s 30 milijoni frankov pomoči okrepil turistično promocijo Švice, kjer so jezera, planine in kampi do konca avgusta praktično razprodani. Prav, letos bomo nekako preživeli tudi drugačne počitnice, sprašujem pa se, kako naprej? Koliko časa in na kakšen način smo še pripravljeni živeti s tem ogromnim posegom v našo svobodo gibanja, odločanja in svojega ustaljenega načina življenja? V nedeljo sem v züriškem časopisu SonntagsZeitung zasledil zanimiv in  odmeven intervju s Pietrom Vernazzo, infektologom in profesorjem ter glavnim zdravnikom bolnišnice v Sankt Gallenu pri Bodenskem jezeru. Ugledni zdravnik namreč zahteva resen premislek in spremembo strategije družbenega upravljanja s pandemijo korona virusa. Analizira podatke, ki jih že imamo o tem virusu in jih primerja s svojimi tridesetletnimi izkušnjami ukvarjanja z virusi ter epidemijami. Ker so bili v Švici ukrepi, povezani z epidemijo, mnogo blažji in bolj življenski od slovenskih, je njegovo razmišljanje še toliko bolj zanimivo in, upam, poučno tudi za slovensko javnost, predvsem imunologe, infektologe, ustanovo NIJZ ter zdravniško svetovalno skupino pri slovenski vladi za pomoč pri epidemiji virusa.

Najprej nam Pietro Vernazza razloži, da novi korona virus ne bo izginil, pač pa bo ostal med nami. In z njim bomo morali še dolgo živeti. Na vprašanje, če se bomo morali torej navaditi na razdaljo med ljudmi, stalno nošenje mask in se odpovedati velikim koncertom, preseneti z nasprotnim vprašanjem, da je to naša ugotovitev, ne njegova. V Švici so namreč sredi julija prvič posegli v javno življenje tudi z obvezno uporabo mask v javnem prevozu. In tu se gospod Vernazza postavi na zadnje noge, saj trdi, da je govorjenje o drugem valu in vsakodnevno sledenje okužbam s širjenjem panike med ljudmi na način, kot to počno v Švici in v številnih drugih evrposkih državah, neodgovorno. S sprejetimi ukrepi želijo zajeziti širjenje virusa do uvedbe cepiva, ki bo širjenje virusa povsem ustavilo. “Zelo naporno za vsako demokratično družbo je vzdrževati tako stroge ukrepe. Že samo nekaj mesecev, kaj šele leto dni ali celo dlje.” Pietro Vernazza je svetovno znani specialist virusa HIV, zato je do cepiva zelo skeptičen in nasploh previden v svojih napovedih: “Morda bomo imeli sredi prihodnjega leta kolikor toliko učinkovito cepivo za Covid-19, a v tem primeru bi morala pri cepljenju sodelovati večina prebivalstva. Če bomo cepili le rizične skupine, torej starejše ljudi, to ne bo prineslo nikakršnega učinka. Velja namreč, da bo prav pri teh skupinah cepivo najmanj učinkovito.” Očitno smo ga prav razumeli, da bi se cepljenju zaradi solidarnosti morali podvreči predvsem mlajši ljudje. Vernazza ob tem spomni na primer Japonske, kjer so pred nekaj desetletji podobno naredili z gripo. “Otroke so široko cepili proti gripi. Ko so splošno cepljenje proti kripi pri otrokih opustili, se je smrtnost pri starjših spet močno povečala.” In kakšen je nauk te izkušnje?

Profesor Vernazza, ki je sprva študiral teologijo, zdaj pri 63-ih letih pa je zaprisežen ateist, je prepričan, da bi zvezna vlada v Švici morala zaščitne ukrepe sprejeti tako, da bi se čim več mladih ljudi okužilo oziroma prišlo v stik z virusom, starejšim ljudem pa naj bi ponudili možnost bolj učinkovite zaščite. “To niso moji izključni nasveti, pač pa osnova za razpravo o tem, da je poskus iskanja prekuženosti učinkovita in zanimiva alternativa sedanjemu modelu, ki ga zastopa švicarska vlada in mnoge druge evropske vlade, namreč z ukrepi doseči izkoreninjenje virusa. Nove študije iz Ticina, pa tudi iz Španije in iz ZDA nam sporočajo, da je vsaj desetkrat več ljudi okuženih, kot pa nam kažejo statistike testiranj.” Vernazza ob tem poudarja, da je zaradi tega zelo težko slediti inficiranim, še težje jih je izolirati. “To nam še bolj pomembno dokazuje, da so se že mnogi ljudje okužili z virusom, telo ga je sprejelo in z njim so preživeli povsem brez težav. S tem se približujemo trditvi, da je korona virus v mnogočem vendarle podoben gripi, saj mnogi ljudje z virusom ostanejo povsem brez simptomov bolezni, so pa prav tako prenašalci virusa.” In kaj je torej s korona virusom potem tako zelo drugače?

Razlika je v tem, da je korona virus zelo nalezljiv, v kratkem času lahko okuži ogromno ljudi, zato je profesor Vernazza prepričan, da so bili začetni ukrepi z ustavitvijo javnega življenja nujni in potrebni, a zdaj so razmere povsem drugačne. Spomni na dejstvo, da smo te ukrepe sprejeli zaradi strahu pred preobremenitvijo zdravstvenih sistemov, ne pa za to, da bi virus izkoreninili. Že nekaj časa bi morali razmišljati o spremembi strategije. “Močna rast okužb je pri vsaki epidemiji časovno omejena, a je le delno povezana s spremenjenim vedenjem ljudi. Imamo močan sum, da je zmanjševanje hitrosti širitve virusa neposredno povezano z virusom oziroma z našim imunskim sistemom. Že dva meseca opazujemo fenomen takoimenovane križne imunosti. Ljudje, ki so bili okuženi s kakšnim drugim korona virusom in so razvili imunost nanj, tudi pri Covidu-19 zbolijo zelo blago ali sploh ne. Verjetno obstaja med ljudmi že veliko več naravnih preprek, ki novemu virusu preprečujejo neomejeno širitev.” Pred dvema letoma je Pietro Vernazza dvignil veliko prahu, saj je v znastveni publikaciji objavil svojo ugotovitev, da se z virusom HIV okužene matere zlahka lahko odločijo za dojenje svojega otroka, saj je ob ustrezni terapiji možnost okužbe otroka minimalna. Iz etičnih razlogov bi bilo to znanstevno ugotovitev nedopustno ohranjati v tajnosti, je takrat utemeljil svojo objavo. Epidemije so predvsem statistika in številke, tudi o tem švicarski infektolog z veseljem razpravlja.

Vernazza nas spomni, da so nam še marca govorili o 100 tisoč mrtvih le v Švici, ob čemer smo se mnogi resno zdrznili. Zdaj je vsem jasno, da so bili takšni scenariji nerealni in polni pretiravanj, saj je z vsemi podatki, ki so nam na vsem svetu danes že na voljo, jasno, da Covid-19 posredno povzroči na milijon prebivalcev med 500 in 1000 smrti. Za Švico bi to pomenilo med štiri in osem tisoč mrtvih, za Slovenijo med tisoč in dva tisoč mrtvih. To je še vedno petkrat več od sezonske gripe. Gripa pobira najbolj pogosto starejše ljudi, ki za njo umirajo vsako zimo. Tudi pri pogovoru o življenju in smrti ostaja profesor Vernazza neomajen: “To je krog našega življenja. Naravno je, da ljudje v visoki starosti umrejo zaradi napada nekega virusa. Od zmeraj je tako. Pri nekaterih gre za virus gripe, pri drugih za RSA virus, pri tretjih za nek drug korona virus, ki je zdaj dobil še enega novinca.” Zdravnik iz Sankt Gallena spomni, da je pred tridesetimi leti vsak teden umrl eden od njegovih HIV pacientov, torej so zdravniki ljudje, ki dobro razumejo življenje in smrt, čas odhoda in iskanja pomoči ter rešitev za podaljševanje življenja, ne strinja pa se s poveličevanjem in podaljševanjem življenja za vsako ceno in to podkrepi z ugotovitvijo, da smrt ni nujno vedno najhujša stvar v življenju. Opozori še, da se zdravniki na intenzivni medicini pogosto soočajo z vprašanjem smiselnosti podaljševanja življenja in so ves čas podvrženi takšnim dilemam, ki jih rešujejo sami, s sorodniki in tudi s paceinti, kadar je to mogoče.

Švedskega modela Vernazza ne kuje v zvezde, a ga prav tako ne obsoja, poudarja, da so švedski model kritizirali predvsem tisti, ki so morali na drugi strani zagovarjati svojega. “Tudi na Švedskem so sprejeli omejitve in zdaj vidimo, da število obolelih in smrti tudi pri njih že nekaj časa linearno upada. Zdaj ne moremo trditi, kdo je izbral boljšo pot, Švedska ali Švica, to bo moč ugotoviti šele, ko bodo ljudje imuni na Covid-19, s cepivom ali brez njega.” Hudomušno doda, da bi šel brez vsakega zadržka na počitnice na Švedsko ter opozori, da je uvrščanje Švedske na seznam držav, iz katerih morajo prebivalci ali obiskovalci Švice v desetdnevno samoizolacijo, saj je tam epidemiološka slika mnogo boljša, kot marsikje drugje, povsem neprimerno. Še bolj kritičen je Pietro Vernazza ob pogledu na nadaljevanje ukrepov, ki jih še naprej zagovarjajo številne vlade, tudi švicarska ali slovenska. “Poglejte ta testiranja. To stane Švico 40 milijonov frankov vsak mesec. Ukrepi odrejanja in nadzora karanten in izolacij še dodatnih deset milijonov frankov na mesec. Če v letu ali dveh ne bomo imeli uspešnega cepiva, kar je povsem mogoče, bomo zapravili milijarde frankov ali evrov, problema pa še vedno ne bomo rešili. Vprašati se moramo, če želimo takšno tveganje?” Zaradi tega Vernazza predlaga še razmislek o drugačnih strategijah. “Zdaj je že vsem jasno, da v Švici zaradi te epidemije ne bo umrlo 30 ali 100 tisoč ljudi. Epidemije bo prej konec, kot smo sprva verjeli in virus ni tako nevaren, kot se nam je zdelo. Ne gre za to, da propagiram neškodljivost virusa, le številke, upam, pravilno berem. Vemo, da kar okrog 90 odstotkov okuženih nikdar nismo diagnosticirali. Če smo do zdaj trdili, da je smrtnost pri enem odstotku, moramo zdaj priznati, da je nekje pri enem promilu. In tako smo že blizu smrtnosti pri sezonski gripi.” Takoj se pojavi očitek, da so ti podatki zastareli in ne ustrezajo realnosti z obolelimi in umrlimi, ki jo spremljamo na vsem svetu. Vernazza ostaja trden: “Nasprotno. Več, ko vemo, bolj nam postaja jasno, da je tako. Še več, če se bo povsem potrdila teza o križni imunosti, potem bo premagovanje korona krize še mnogo hitrejše in bolj enostavno, kot smo pred kratkim mislili.” Infektolog opozori še na to, da pri gripi vedno umirajo v občutno manjšem številu tudi mlajši ljudje, a o tem mediji nikdar ne poročajo, povsem enako je tudi pri Covidu-19. Vernazzo preseneča, da je zdaj pri tem virusu okrog poročanja o smrtnih primerih zaradi virusa vse tako zelo drugače. Jezi ga, da celo znastveniki dvigajo medijski prah in so preveč prisotni v medijih, svojo odsotnost iz medijev pa je pojasnil s svojo starostjo in izkušnjami: “Soočal sem se že z mnogimi epidemijami, kot je bil Sars, nore krave, prašičja gripa, ptičja gripa… Pri vsaki izmed njih smo pretiravali. Zaradi tega sem postal bolj previden, čeprav mi je povsem jasno, da so lahko infekcijske bolezi tudi zelo nevarne.” S svojimi nekoliko drugačnimi stališči od večine kolegov, si je Pietro Vernazza očitno zaprl vrata v švicarski Task Force, ki z ukrepi in spoznanji o epidemiji svetuje Bundesratu, čeprav ima zelo dobre izkušnje sodelovanja s kolegi. “Zelo veliko sem si zadnje mesece dopisoval in se pogovarjal z Danielom Kochom (do konca junija šefom epidemiološkega oddelka švicarskega Zveznega urada za zdravje), verjamem, da sem na nek način dal svoj prispevek k uspešnemu premagovanju krize v Švici.”

Bil bi skrajni čas, da tudi v Sloveniji, kjer v krogih, ki so blizu NIJZ, svetovalni skupini pri vladi ali pri izjavah samostojnih igralcev, kot je denimo, Alojz Ihan, odpremo širšo in bolj razvejano razpravo, saj redko ali nikdar ne slišimo še drugačnih mnenj in razprav, ki bi bolje usmerjala družbo in vlado pri premagovanju epidemije. Seveda le v primeru, če res želimo svojim prebivalcem dobro zdravje in čim bolj neobremenjeno življenje, vsej družbi pa čim manj gospodarske in socialne škode. Žal imam občutek, da bi imel profesor Vernazza v Sloveniji še mnogo manj možnosti, da kredibilno uveljavi svoje poglede, kot je to v Švici.