Svica Smuca V Švici nekatera smučišča že obratujejo. O omejevanju smučanja, ki ga predlagajo Nemčija, Italija in Francija ne razmišljajo, saj je Švica smostojna in povsem suverena država, pravijo.

Švica smuča – bo tudi Slovenija?

V četrtek je imel švicarski minister za zdravje tiskovno konferenco. V Švici poteka informiranje o korona krizi na več ravneh, saj imajo največ pristojnosti kantoni, ki prav tako obveščajo javnost o svojem delu in ukrepih. Zvezna vlada in zvezni zdravstveni urad BAG se oglasita le občasno, ponavadi enkrat na teden. Tokrat je minister govoril tudi o smučanju. Debato, ki je v osrčju Evrope razvnela medijsko politični vihar, je sicer sprožil italijanski premier Giuseppe Conte z zahtevo po zaprtju vseh evropskih smučišč. Pridružil se mu je francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je za idejo pridobil še nemško kanclerko Angelo Merkel. Slednja je sicer preroško napovedala, da je to potreben in nujen ukrep, ki pa ga bo v Evropi zelo težko uresničiti. Avstrija seveda tega ni podprla, najprej je avstrijska ministrica za turizem Elisabeth Köstinger govorila o zahtevi po večmilijardni odškodnini iz Bruslja, če bi njihova smučišča res z odlokom zaprli, nazadnje pa je olajšano ugotovila, da EU sploh ni pristojna za kaj takšnega, kar je potrdila tudi Evropska komisija. In Švica? To debato je minister Berset zaključil z vsega enim stavkom.

“V Švici bodo smučišča normalno odprta, podobno kot je odprta skoraj vsa ostala turistična infrastruktura v državi,” je napovedal bundesrat Alain Berset, ki ni mogel mimo razgrete evropske debate o zaprtju smučišč v vsej Evropi vsaj do 10. januarja, kot zahtevajo tri velike švicarske sosede – predvsem Italija in Francija ter Nemčija. “Švica je popolnoma suverena država, ki o vsem, tako tudi o smučanju, odloča povsem samostojno,” je debato o morebitni solidarnosti v Alpah končal Berset. Smučišča se v Švici zavzeto pripravljajo na zimsko sezono, te dni potekajo podaljšani vikendi imenovani tudi ski opening, letos večinoma resda brez naravnega snega in marsikje se ljudje sprehajajo in uživajo v wellnessih, saj smučati še ne morejo. Švica smuča, je slogan, ki so ga izbrali švicarski turistični kraji pred to posebno in težavno zimo, s tem so seveda želeli vzbuditi tudi zanimanje za prihod turistov iz okoliških držav, kjer bo smučanje morda prepovedano oziroma smučišča zaprta.

Dve majhni alpski državi, ki predstavljata velesili evropskega turističnega smučanja, Avstrija in Švica, sta torej zavzeli drugačno stališče od velikih sosed, kar je v Rimu, Parizu in Berlinu, predvsem pa v Münchnu naletelo na jezo in ogorčenje. Italijanski premier Conte preučuje vnovično uvedbo karantene za povratnike iz Švice in Avstrije, saj bi s tem želel preprečiti odhod italijanskih turistov na tuja smučišča, še dlje pa gre bavarski ministrski predsednik Markus Söder, ki vsem državljanom grozi z poostrenim mejnim nadzorom pri povratku s smučanja in obvezno desetdnevno karanteno, ko bodo prišli nazaj domov iz Švice ali Avstrije. “Vsi se še spominjamo Ischgla, od koder se je virus razširil spomladi po Nemčiji, ” je demagoško rjovel Söder, ki je pozabi dodati, da se je virus razširil iz zabaviščnega dela smučanja, saj je Ischgl znan kot alpska meka apres ski zabav, ki jih to zimo seveda nikjer ne bo. Tudi v Švici in Avstriji je smučanje povezano z higijenskimi koncepti, ki vključujejo nošnjo mask ali zaščite ust in nosa v zaprtih prostorih, predvsem v kabinskih žičnicah, samostojno smučanje v naravi pa seveda ne povzroča širjenja virusa, kar priznavajo tudi najbolj panični zagovorniki korona ukrepov.

V Švici je za slabo smučarsko sezono manj bojazni, saj je smučarska industrija zelo močno obrnjena k domačim gostom iz Švice in upad nemških ali italijanskih turistov ne bo močno vplival na sezono. Iz Nemčije prihaja smučat v Švico le 10 odstotkov vseh gostov, saj so tu cene zaradi zelo dragega švicarskega frankla občutno višje kot pri sosedih. Mnogo huje bo politika onemogočanja prostega prehajanja meja brez karanten ali drugih omejitev prizadela Avstrijo, ki je odvisna od nemškega trga, saj skoraj polovico vseh smučarskih turistov tam predstavljajo Nemci. In Slovenija? Kot je to običajno, je v Ljubljani ostala ta tema bolj obrobna in se ni znašla na osrednjih medijskih mestih, tudi politiki so ostali z izjavami zadržani oziroma tiho. “Upoštevali bomo priporočila Evropske unije,” se je glasilo pojasnilo z ministrstva, pristojnega za turizem, to pa je tudi več ali manj vse. Res je, Slovenija je obrobna smučarska država, nima visokih gora in velikih smučišč, smučarski kraji v največji meri živijo od Slovencev, dnevnih smučarjev in gostov z Balkana… Smučanje ne predstavlja omembe vrednega deleža v BDP, torej dejansko Slovenija nima resnega ekonomskega interesa v debati, o kateri sem pisal zgoraj.

Nekaj več teže ima dejstvo, da še vedno veliko Slovencev smuča in bi slovenska vlada ter zdravstvena politika lahko zaradi tega poslali bolj jasno sporočilo. Svoji javnosti in tudi evropski politiki. Smučarjem bi veljalo sporočiti, da je gibanje v naravi, kar smučanje vsekakor je, dobrodošlo, zato bodo smučišča v Sloveniji normalno odprta, politikom v Evropi pa bi s tem povedali, da je tudi Slovenija suverena in samostojna država, ki se o smučanju na svojih tleh odloča po svoje. In naravno bi bilo, da bi se v tem evropskem sporu postavila na stran svojega naravnega alpskega zaledja ali regije, torej ob bok Avstriji, Švici in Lihtenštajnu. No ja, na žalost ponavadi ob besedi naša regija v Sloveniji politiki, pa tudi mediji in poslovneži mislijo na povsem drug prostor, na države južno in vzhodno od nje oziroma na kratko povedano na države nekdanje Jugoslavije. In te, roko na srce, s smučanjem res nimajo veliko skupnega.