Svica Denar V Švici je denar gospodarska panoga. Država ga pridno služi, ob krizah ga lahko prebivalci in gospdarstvo tudi brez težav porabijo.

Slovenija – brez gospodarja in gospodinje

Ko je v Sloveniji vlada presenetljivo in na hitro v četrtek, 14. maja pozno zvečer preklicala epidemijo korona virusa v Sloveniji, se je v prvem hipu to zdelo olajšanje. Že v naslednjem trenutku pa je postalo jasno, da gre za premišljen in do prebivalcev neprijazen ukrep, saj je to pomenilo, da se tudi vse pomoči, ki izhajajo iz epidemije in so jih na Gregorčičevi poimenovali protikoronski ukrepi 1 in 2, iztečejo že 31. maja in ne bodo trajali vsaj še do konca junija. Od tu dalje pa – Slovenec, znajdi se, kakor znaš in zmoreš. Prijatelj Tom me je ob tem pozval, naj napišem, kako so ob tem vedli Švicarji. Ni kaj, moram priznati, da povsem drugače.

Ko je švicarski Bundesrat razglasil 16. marca izredno stanje, se je ob tem zavedal tudi potrebe po pomoči gospodarstvu in prebivalstvu. Najprej naj povem, da je postopek tu potekal popolnoma nebirokratsko. Finančni minister Ueli Maurer je v prvem svežnju napovedal 40 milijard frankov (38 milijard evrov) pomoči, polovico prebivalstvu v obliki nadomestila za skrajšan delovni čas oziroma čakanje na delo, polovico pa podjetjem za brezobrestne kredite z jamstvom države in odplačilno dobo do pet oziroma največ sedem let. Teh dvajset milijard kreditov je bilo na voljo vsem podjetjem dobesedno naslednji dan. Vsi so uredili kreditne dokumente z enim preprostim obrazcem pri svoji komercialni banki, banke pa niso smele teh kreditov z ničemer pogojevati. Skratka, ta denar so morale brez komentarja in zadržkov izplačati. Takšen postopek je veljal za vse kredite za mala in srednja podjetja do višine pol milijona frankov (470 tisoč evrov), za vsa velika podjetja za kredite v višini do 20 milijonov frankov (18,5 milijona evrov) pa je država jamčila z 80%, komercialne banke pa so lahko izplačilo pogojevale tudi z ustreznimi pogoji in omejitvami, saj so morale prevzeti jamstvo za 20% teh zneskov. Ko se je v dveh tednih izkazalo, da je ves denar že porabljen, je zvezna vlada oziroma Bundesrat segel po še 20 milijardah frankov (18,5 milijarde evrov), torej skupno že 60 milijardah, kar je do zdaj zadostovalo za ohranitev neokrnjene plačilne sposobnosti podjetij in prebivalstva. Morda bo v naslednjih mesecih potrebnih še 20 milijard frankov, napovedujejo v finančnem ministrstvu, s tem pa bo verjetno potreba po svežem denarju na trgu zaradi korona krize tudi izčrpana, trdijo v Bernu.

Ne glede na trajanje izrednih razmer, o katerih bo Bundesrat razpravljal na svoji seji 27. maja, verjetno pa jih bodo ukinili 8. junija, ko se v Švici sprošča še zadnji sveženj trajajočih ukrepov za zajezitev korona virusa, so vse ukrepe za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu sprejeli za šest mesecev, torej do konca septembra z možnostjo podaljšanja še za tri ali šest mesecev odvisno od ekonomskih razmer v Švici in v mednarodnem prostoru. Za zdaj so torej vsi prejemniki pomoči zaradi čakanja na delo, ki se tu imenuje kurzarbeit upravičeni do te pomoči za trajanje šestih mesecev, ne glede na to, koliko časa bo trajala epidemija oziroma izredne razmere v državi. Finančni minister je zagotovil, da je teh 60 milijard država lahko sprostila zaradi odličnega gospodarjenja v zadnjih letih, kjer je v zadnjih desetih letih vsako leto iz naslova pobranih davkov ostalo v državni blagajni med 3 in 4 milijarde frankov. Švicarska narodna banka že dolgo časa kupuje odmevne deleže v najboljših svetovnih podjetjih, kot so Amazon, Google, Apple in mnogih drugih, v prvih devetih mesecih leta 2019 je samo iz tega naslova zaslužila več kot 22 milijard frankov, 42 milijard frankov je zaslužila s trgovanjem s tujimi valutami, z zalogami zlata je zaslužila 7,3 milijarde frankov, s trgovanjem s svojo valuto še 1,7 milijarde frankov, skupaj je torej zaslužek Švicarske narodne banke v kratkem času od januraja do seprembra 2019 znašal skoraj 52 milijard frankov (50 milijard evrov), nekoliko nižji zaslužek od pričakovanega lahko pripišemo celoletnemu sorazmerno visokemu tečaju franka proti evru in ameriškemu dolarju, ki je tako za nekaj milijard znižal sprva načrtovan dobiček, pravijo v ŠNB.

Iz teh podatkov lahko ugotovimo, da bo Švica brez veliko težav zmogla vso pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, o kateri sem pisal zgoraj, začetne ocene švicarskega finančnega ministra v marcu pa so bile, da bi Švica brez dodatnega zadolževanja zmogla sprostiti približno 140 milijard frankov (130 milijard evrov) za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu. Ko vse to primerjamo s Slovenijo, hitro ugotovimo, da Slovenija nima velike finančne rezerve oziroma je ujetnica in odvisnica politike evropske centralne banke, nasploh pa imam občutek, da Slovenija svojega finančnega trga ne uravnava na način, kot počne to Švica. Ko prebiram zgodbe in podatke o delovanju Švicarske narodne banke, ugotavljam, da ravna ves čas kot uspešno gospodinjstvo. Zaslužke ves čas nalaga v donosne naložbe, zaradi izredno zanimivega davčnega okolja privablja v Švico mednarodna podjetja in holdinge z vsega sveta, kar pomeni, da je tu ogromno odlično plačanih delovnih mest, zaradi tega so zaslužki in ostanki od sicer zelo nizkih davkov vsako leto sešteti v milijardah frankov, Švica je najbolj pomembno mesto trgovanja z žlahtnimi kovinami in mnogimi naravnimi bogastvi, zaradi zelo stabilne svoje valute in politične nevtralnosti, svobode in zanesljivega okolja za podjetnišvo in stabilnega političnega sistema je zanimiva za hranjenje bogastva z vsega sveta. Seveda so spretni menadžerji Švicarske narodne banke ŠNB tudi zelo uspešni na svetovni borzi, saj imajo v portfelju dvajset najbolj uspešnih globalnih podjetij. Tudi zadnja globalna kriza z eopidemijo korona virusa je Švicarski narodni banki prinesla lepe dobičke, saj je mnogo več podjetij iz portfelja ŠNB v tem času povečalo svojo vrednost, kot pa je bilo tistih, ki jim je vrednost močno padla.

Švicarji imajo bolečo izkušnjo s propadom svoje lealske družbe Swissair leta 2000. Družbo so nekaj let kasneje oživili z milijardno injekcijo, potem so jo z imenom Swiss prodali Lufthansi, zdaj pa ji znova namenjajo približno deset milijard frankov pomoči za preživetje. No, pogoji so zelo strogi. Ves denar mora ostati izključno v švicarskem okolju podjetja Swiss, iz te pomoči se lahko napajajo le švicarski partnerji letalske družbe, Lufthansa pa bo morala švicarski državi vso pomoč vrniti. Swiss do izplačila posojenega denarja ne bo smel sodelovati pri kakršnem koli transferju dobičkov iz podjetja oziroma še več, če bo Lufthansa, preden bo dolg Swissa izplačan, kaj zaslužila, bo morala ta zaslužek namesto za dividende ali razvoj najprej vrniti švicarski državi. In zdaj vse, kar ste prebrali, preslikajte v slovensko ekonomsko in politično realnost. Prepričan sem, da je sedanje stanje posledica pomanjkanja jasne družbene vizije v osemdesetih in devedesetih letih prejšnjega stoletja, kaj s svojo državo sploh želimo. Če bi to vedeli, potem bi imeli tudi jasno zastavljene cilje. In danes ne bi preganjali kleptomanije, korupcije, klientelizma in fašizma, ne bi se spraševali, kdo je kriv za takšen izzid druge svetovne vojne, ne bi postavljali spomenikov izdajalcem in cerkvi, pač pa bi ravnali povsem druače in zdravo razmišljali o tem, kako bi prehiteli Švico in postali prva, ne samo druga Švica.