Vinjete Bosta kmalu ostali le še dve nalepki? Švicarji in Avstrijci ohranjajo ob e-vinjeti tudi klasično nalepko, v Sloveniji pa bi radi uveljavljene in preproste nalepke povsem ukinili. Foto: ADAC

Nalepka ali e-vinjeta? Švicarji sami izbirajo

Zelo obrobno je širšo slovensko javnost oplazila novica, da naj bi v Sloveniji že decembra leta 2021 uvedli takoimenovano elektronsko avtocestno vinjeto. Ko je šlo pred dobrim desetletjem v Sloveniji za spremembo avtocestnega cestninjenja z odprto – zaprtega cestninskega sistema s cestninskimi postajami k cestninjenju s pavšalnim vinjetnim sistemom, mimogrede, tudi takrat je bil predsednik vlade Janez Janša, se je vnela ostra politična in javna razprava. Strasti so bile razgrete, mediji polni oddaj in člankov o tem, politične stranke na okopih in danes popolnoma samoumevne vinjete so imele takrat ogromno nasprotnikov. Sodeloval sem v teh razpravah in pri tem izčrpno poročal o izkušnjah z vinjetami v državi, kjer so si jih izmislili, torej v Švici. Avtocestne vinjete so uvedli že leta 1985 kot prvi na svetu. Skoraj 35 let kasneje je prišel čas, ko tudi v Švici razmišljajo o elektronski vinjeti, ki naj bi jo, če bodo ljudje na verjetnem referendumu to podprli, uvedli prav tako leta 2022. Pri tem so mnogo bolj previdni, uporabnikom puščajo možnost izbire in izključujejo možnost stalnega nadzora vozil na cestah. V Sloveniji se novotarije očitno lotevajo spet na horuk oziroma z drugačnimi cilji – bolj kot za dobro uporabniško izkušnjo gre pri vsem skupaj za željo po večjem nadzoru ljudi.

Iz informacij, ki sem jih našel v medijih, naj bi slovenska elektronska vinjeta delovala podobno kot madžarska, torej s pomočjo registrske tablice vozila, njeno uporabo pa bi radi nadzirali s pomočjo nadzornih kamer. Namesto koledarsko leto naj bi veljala leto dni od nakupa, cene vinjet naj se ne bi spremenile, v uporabi pa naj bi ostale vse kategorije in časovne različice vinjet. Elektronska vinjeta naj bi zamenjala papirnato vinjeto, ki jo nalepite na vetrobransko steklo. Sliši se preprosto, seveda pa se ob tej ideji takoj pojavi vprašanje namena menjave uveljavljenega sistema, o katerem pravzaprav nihče več ne razmišlja. Argument, da bo nov sistem odpravil mučno in odvečno strganje starih vinjet z vetrobranskega stekla, je seveda preveč prozoren in na trhlih temeljih, da bi lahkoz držal neko resno in argumentirano presojo. Avstrijci že ponujajo elektronsko vinjeto svojim uporabnikom avtocest, ob tem, da so pri njih še naprej na voljo klasične, papirnate nalepke. Tudi v Švici že nekaj časa razmišljajo o uvedbi elektronske vinjete, a pri uvajanju so mnogo bolj previdni in preudarni kot v Sloveniji.

Pojdimo po vrsti. Švicarska vlada je s podobnimi argumenti kot zdaj slovenska utemeljevala potrebo po uvedbi elektronske vinjete, sprva je želela papirnato vinjeto preprosto zamenjati z elektronsko. V Švici jo bodo prodajali s pomočjo aplikacije via, še vedno bo le enoletna in omejena na koledarsko leto, še vedno bo stala 40 frankov (37 evrov). Ideja o tem, da bi s tem ukinili klasično papirnato vinjeto, je v parlamentu neslavno propadla, torej so se snovalci oprijeli kompromisnega predloga poslanca Martina Candinasa iz stranke CVP (krščanska ljudska stranka) o paralelni uvedbi elektronske vinjete ob ohranitvi klasične papirnate. Med poslanci se je pojavila namreč resna bojazen, da je uvedba elektronske vinjete le prvi korak od pavšalnega nadomestila do plačevanja za dejansko mobilnost Mobility Pricing, kar je vlada seveda ostro zanikala. Ob tem so se predvsem v kozervativni ljudski stranki SVP jezili nad uvedbo elektronske vinjete z argumentacijo, da s tem vsako vozilo za seboj pušča obsežno podatkovno sled svojega gibanja. Ob tem so poslanci v parlamentu opozorili, da bo ukinitev papirnate vinjete upravičena šele takrat, ko se bo zanjo odločilo manj kot 10 odstotkov uporabnikov. Ob tem dvomijo v argument o težavnosti odstranjevanja nalepke z vetrobranskega stekla vsako leto in poudarjajo, da so se v 35 letih Švicarji na ta modni dodatek na vetrobranskem steklu navadili, ga vzljubili, tipično švicarska pa je še preprosta grafična rešitev in brezčasnost njenega dizajna.

Še bolj pomembna je v parlamentu zavrnjena možnost sistematičnega nadzora elektronske vinjete s pomočjo stacionarnih kamer. V švicarskem parlamentu so že v Ständeratu, torej po slovensko Državnemu svetu, preprečili uvedbo stalnega elektronskega nadzora nad e-vinjetami, dovoljen bo le občasnen akcijski nadzor s premičnimi ročnimi kontrolnimi napravami. Burna razprava je bila tudi o povečanju stroškov za upravljanje z elektronsko vinjeto, predvsem pa z njenim nadzorom. Strokovnjaki Švicarske carine EZV so mnenja, da bodo stroški vzdrževanja sistema elektronske cestnine in njenega sorazmerno majhnega nadzora ostali podobni stroškom sedanjega sistema papirne vinjete. V Švici vsako leto natisnejo dobrih 10 milijonov vinjet, ki jih prodajajo na mejah, v notranjosti države in tudi v tujini. Stroški upravljanja vinjet znašajo približno 4 franke (3,7 evra) na vinjeto, torej približno 10 odstotkov cene posamezne vinjete in v Švici so vsi enotni, da prehod na nov elektronski sistem vinjete skupnega stroška upravljanja in nadzora vinjet nikakor ne sme povečati. V naslednjih letih, predvidoma v naslednjem desetletju bodo v Švici opazovali razmerje med prodajo elektronskih in klasičnih vinjet iz papirja, pojasnjujejo v švicarski zvezni vladi in zvezni carinski upravi EZV, v skladu s spreminjanjem vedenja uporabnikov se bodo torej odločali o nadaljnjih spremembah sistema.

In še nazaj v Slovenijo. Upam, da se bo v naslednjih mesecih začela resna in argumentirana javna debata o predlaganih spremembah vinjetnega sistema, ki je, načeloma sicer dobrodošel, nikakor pa debata o uvedbi elektronske vinjete ne bi smela dovoliti avtoritarnega in arbitrarnega poskusa vlade in ministra Jerneja Vrtovca, da skozi zadnja vrata uvajata bolj zapleten, dražji, predvsem pa sledenju in nadzoru gibanja avtomobilov preveč prijazen sistem pobiranja avtocestne pristojbine. Avstrijci in Švicarji, oboji z veliko več izkušnjami z vinjetami in demokracijo v družbi, so ravnali zelo preudarno – uporabnikom bodo še naprej pustili možnost odločanja o tem, s kakšno vinjeto se bodo vozili. Z nevidno, a elektronsko in ves čas sledjivo e-vinjeto ali pa še naprej z dobro vidno, a v resnici zelo anonimno in uveljavljeno nalepko na vetrobranskem steklu. Upam, da bosta na koncu tudi v Sloveniji zmagali demokracija in uporabnikova izbira.