Maske In Vlada Le kaj se skriva za temi maskami?

Maske so padle

V ospredje javnega prostora vse bolj prihajajo maske. Beseda, ki smo jo do zdaj poznali najbolj v povezavi s karnevalom in pustom, te dni postaja vsakodnevna realsost vse večjega dela prebivalstva na planetu. Tudi v Švici je debata o maskah nadvse odmevna in razdvaja javnost. Švicarska vlada Bundesrat vztraja tudi zdaj pri napovedih o odpiranju trgovin, lokalov in oživljanju javnega življenja pri odločitvi, da je nošnja mask zasebna stvar posameznika, jih posebej ne priporoča nikjer drugje, razen v zdravstvu in odsvetuje izdelovanje ter nošnjo lastnih improviziranih mask iz blaga. Pritisk medijev in nekaterih strokovnjakov je tudi v Švici odmeven, a glavna švicarska akterja korona krize, minister za zdravje Alain Berset in vodja epidemiološke službe švicarskega zdravstvenega urada Daniel Koch se pri nošenju mask za zdaj odločata samosvoje in drugače od politikov ter zdravstvenih ustanov večine držav v okolici, med katere sodi tudi Slovenija, kjer so maske v javnem prostoru postale skorajda obvezne. Ko opazujem to politično dogajanje okrog mask, ugotavljam, da so tudi maske postale zanimiv simbol razmerja oblasti do prebivalcev. Kot so v četrtek zvečer razkrili kolegi v oddaji Tarča, so maske še večji simbol političnega kriminala in korupcije. Več ko je v posamezni državi na obrazih mask, manj je prostora za neposredno demokratično debato – iz oči v oči ali bolje rečeno od obraza k obrazu.

Bilo je na začetku pomladnega zasedanja parlamenta, imenovanega v Švici Nationalrat, v ponedeljek 2. marca, ko se je poslanka in ena vodilnih članic desničarske ljudske stranke SVP (švicarska ljudska stranka) Magdalena Martullo Blocher v dvorani pojavila s poklicno zdravniško masko na obrazu in zahtevala takojšnje in ostro ukrepanje parlamenta in vlade v zvezi z epidemijo korona virusa. Med drugim je zahtevala takojšnjo uvedbo nošenja zaščitnih mask. Rezultat? Predsednica parlamenta Isabelle Moret ji je, ko ni želela sneti maske v dvorani, prepovedala nošnjo maske oziroma nadaljnje sodelovanje na zasedanju. Protokol natančno opredeljuje dovoljenje za nošnjo obrazne maske v parlamentu, pri čemer ni dovoljena zloraba zaradi protesta, je svojo odločitev pojasnila Isabelle Moret. Poslanka Magdalena Martullo Blocher je takrat besna odšla iz dvorane, kasneje pa se na zasedanju ni več pojavila z masko.

Odkar se je v noči s 13. na 14. marca v Sloveniji oblikovala nova vlada, vse člane vlade videvamo le še v maskah. Še dan pred tem odhajajoča vlada ni nosila mask, niti ni napovedovala kakšnih korakov k obvezni uporabi mask. Kmalu je nova oblast v maskah zapovedala nošnjo mask vsem prebivalcem Slovenije, ki so želeli po hrano v trgovino ali pri hoji v zaprt javni prostor. Čez noč je vsa Slovenija postala država ljudi v maskah. Skorajda ni več posnetka iz javnega prostora, kjer ljudje ne bi nosili mask. Še včeraj nekaj povsem neverjetnega je danes postalo vsakdanje. Mnogi ljudje so to brez razmisleka, presoje ali odpora sprejeli. Zdaj se politiki na sejah, novinarji pri svojem delu, upokojenci v trgovinah in še mnogi drugi prebivalci Slovenije v javnem prostoru dušijo v teh bolj ali manj kvalitetnih maskah za vsakdanjo uporabo. Ob tem ostajajo strokovnjaki pri svojih ugotovitvah o koristi nošenja mask za javno zdravje razdeljeni. Mnogi se zavzemajo zanje, češ, maske zmanjšujejo prenos virusa, drugi pravijo, da so maske učinkovita zaščita pred širjenjem okužbe le za obolele, tretji so mnenja, da je nošenje mask zahteven postopek, ki pri napačni uporabi količino virusov še bolj nevarno prenaša prek rok ali neposredno skozi usta ter nos v dihalne organe in s tem celo povečuje tveganje za okužbe. Ob tem je jasno, da bi maske morali menjati vsako uro ali dve, saj se pri dihanju močno navlažijo in uničujejo, torej bi za učinkovito uporabo potrebovali na milijone in milijone mask – dnevno. Ki jih seveda nimamo. Ne v Sloveniji, ne v Švici, ne kje drugje.

Ne vem, kdo izmed omenjenih skupin zdravstvenih strokovnjakov ima prav, verjetno, kot zmeraj v življenju, vsakdo in nihče, resnica pa je nekje na sredini. Bolj kot njihova razdeljena mnenja okrog splošne nošnje mask v javnosti, me zanima politični in družbeni vidik hoje z masko po svetu. O tem ni skoraj nikjer, ne le v Sloveniji, praktično nobene javne debate. Ena temeljnih vrednot zahodnega sveta je medsebojno občevanje z odkritim obrazom. Odkrit obraz je naš najbolj prepoznaven simbol, je zrcalo naše osebnosti, je naša neformalna osebna izkaznica. Odkrit obraz je spoštovanje sogovornika, z odkritim obrazom smo ljudje nosilci individualne identitete, če hočete tudi osebne svobode. Vse to smo v nekaterih okoljih čez noč zrušili, pozabili, prekrili s skrbjo za zdravje posameznika in celotne družbe. Spet smo pri sorazmernosti. Je takšna močna omejitev izkazovanja lastne identitete v javnosti sorazmerna z zdravstvenimi cilji, ki jih zasledujemo v tej epidemiji? Pri nošnji mask v javnosti ne gre toliko za zdravstveni vidik, o čemer sem pisal zgoraj, to je vsekakor mnogo bolj politično družbena kategorija, o kateri morajo odločati politiki oziroma širša, recimo, civilna družba.

Bolj kot je oblast odločna, avtoritarna, samopašna, prej se bo zatekla k obveznemu zakrivanju ljudskega obraza. Najprej sem začel videvati politike v maskah na Madžarskem, v Srbiji, drugod po vzhodni Evropi, kmalu zatem tudi v Sloveniji, ki so enako obnašanje v bolj ali manj strogih različicah predpisali takoj tudi svojim ovčicam; v skrbi za njihovo zdravje. Bolj kot so družbe trdno demokratične, več imajo težav s predpisovanjem mask. Celo v Italiji nošnja mask, razen v žariščih epidemije, ni predpisana, v Nemčiji se je k temu ukrepu zatekel najprej, kako tipično, vzhod Nemčije, zatem Bavarska, ki ima v Markusu Söderju, CSU (desničarska krščansko socialna unija), avtoritarnega in odločnega vodjo pokrajine, povsem drugače pa se obnaša politika iste sestrske stranke CDU (krščansko demokratična unija) v Severnem Porenju – Westfaliji, kjer deželni predsednik Armin Laschet vodi mnogo bolj demokratično in liberalno politiko in je ena redkih nemških zveznih dežel, kjer obvezne nošnje mask ne nameravajo uvesti. Maske so obvezne tudi v Avstriji, kjer kancler Sebastian Kurz, ÖVP, (desničarska ljudska stranka), podobno kot člani slovenske vlade, paradno s svojimi ministri javno nastopa takorekoč izključno v maskah. Tudi njemu avtoritarni prijemi, kot smo videli zadnje tedne, niso tuji. In na drugi strani imamo države z zelo demokratičnim procesom izvajanja ukrepov ali izrednih razmer v zvezi s to pandemijo, kjer so maske večinoma rezervirane za zdravstvo in rizične skupine prebivalstva. Na prvem mestu je Švedska, v to kategorijo sodi tudi Nizozemska, med alpskimi državami pa je tu izpostavljena Švica… Na ulicah ljudje načeloma ne nosijo mask, sem ter tja srečate koga z zakritim obrazom, mask ni v javnem prometu, mask ni v trgovinah, mask ni med politiki, ni jih v vladi, ni jih v parlamentu, ni jih med novinarji, ni jih v uradih, skratka, ni jih nikjer. Krivulje obvladovanja epidemije so tudi v Švici zelo ugodne, širjenje je takorekoč povsem ustavljeno, ob tem, da ves čas epidemije deluje veliko javnih služb, odprti so vrtci, javno življenje se nikdar ni povsem ustavilo. Korona virus je torej mogoče uspešno ustaviti tudi brez mask na obrazu. Vendar je to mnogo lažje, kjer tudi politiki hodijo naokrog brez mask – tako na obrazu kot pri odnosu do prebivalstva. Če temu prištejemo še slovensko korupcijo pri nabavljanju mask, je najbolje, da jih vsi takoj odvežemo. Politikom smo jih namreč tudi že sneli.

P.S.

Švicarski Bundesrat je v sredo na svoji seji odločil, da bo več milijonov zaščitnih mask, ki jih je na svetovnem trgu kupilo švicarsko obrambno ministrstvo za svojo vojaško lekarno, do naslednjega ponedeljka prodalo velikim prehrambenim verigam Migros in Coop ter lekarnam po svoji nabavni ceni, ti pa jih bodo morali po tej isti nabavni ceni prodajati naprej prebivalstvu. In to v državi, kjer sta profit in kapital precej nedotakljivi družbeni normi.